Navdih vzamemo iz krojev, kjer pravokotniki, klinasti vložki in prekrivanja porabijo vsako vlakno. Najprej na papirju razporedimo kose, nato na tkanini sledimo smeri niti in krajšim robovom namenimo skrite vstavke. Tudi drobne trakove spremnimo v vezi, obrobe ali etikete, s čimer vsaka podrobnost razkrije načrt, ki spoštuje material in potrjuje, da se lepota rodi iz discipline.
Kadar izdelek nastaja po modulih, se popravilo ali prilagoditev zgodi brez razdrtja celote. Nahrbtnik z zamenljivim dnom, stol z vijaki, ki sprejmejo različne križe, ali plašč z odpenjajočimi rokavi podaljšajo življenjsko dobo. S tem znižamo zavržke, olajšamo pranje in nadgradnje, hkrati pa ustvarimo odnos, v katerem uporabnik postane soustvarjalec, ne le lastnik in opazovalec.
Na planinah se stvari popravlja, preden se kupuje. Šivanki dodamo koničnik za debelejšo volno, lepilo mešamo iz kožnih ostankov in kosti, lesne zagozde režemo iz odrezkov. Zabeležimo kodo vsakega kosa, da najdemo pravi rezervni del, organiziramo skupne večere popravil in delimo znanje. Tako popravila postanejo praznik sosedstva, ne pa neudobna nuja, in odpad nima več zadnje besede.
Ročno brušenje, šivanje in rezbarjenje upočasnijo korake, vendar pospešijo učenje. Vsaka nepopolnost je povratna informacija, vsak rez sproži prilagoditev. Tako nastane znanje, ki se ne izgubi ob izpadu elektrike ali odpovedi motorja. Umirjen tempo zmanjšuje napetost, hrup in odpad, hkrati pa prepriča naročnike, da vrednotijo čas, sprejmejo čakanje in ponosno nosijo sled delavnice.
Majhen sončni panel napaja luč in polnilec; pedala vrtijo brusilni kamen; toplotna masa peči vzdržuje sušilni kot. Ko združimo drobne vire, dobimo zanesljiv sistem, ki prenese snežne nevihte in poletne suše. Merimo porabo, lovimo odvečno toploto, izoliramo cevi, da vsak vat opravi dvojno delo. Tako rasteta samozadostnost in mir, ki ga prinese manj odvisnosti.
Prostor razporedimo kot vrt: tok materiala teče po smeri dela, od grobega k fini obdelavi. Vmes zbiramo odrezke, prah in vodo, da jih vrnemo v proces ali varno shranimo. Orodje visi, da se suši; tla ostanejo čista, ker metla čaka pri vratih. Tak red ni strogost, temveč prijaznost do telesa, časa in planeta, ki nas vsak dan gosti.