Prava čarovnija se začne pri nežnem, čistem striženju, nadaljuje s premišljenim pranjem v hladni vodi, da ostane lanolin, in s potrpežljivim česanjem, kjer se iz kaotične mehkobe rodi enakomeren snop vlaken. Predenje na ročni kolovrat ni nostalgičen kapric, temveč kontrola nad sukanjem, debelino in elastičnostjo, ki določi, ali bo klopčič primeren za trpežne nogavice, mehke rute ali trpežne kape za prezeble planince.
Rastline visokogorja podarijo volni mirne, zemeljske tone, ki se nikoli ne kričijo z okolico. Regrat, rman, čebulne luske, borovničevje in celo lubje macesna barvajo v loncih, kjer čas vre počasneje. Z drobnimi spremembami v vodi, pepelu ali kovinskih mordantih nastajajo razlike, ki pripovedujejo zgodbo lokacije, vremena in letine. Vsak odtenek je dokaz potrpežljivosti, spoštovanja in zbranosti, ki ne hiti mimo podrobnosti.
Polst nastaja iz vlage, toplote in drgnjenja, kot bi gore same stisnile meglo v kos uporabnega oblaka. Planinske copate, torbe in zaščitne podloge za sedla so tiha orodja preživetja. Šivi niso potrebni, ker se vlakna naravno ujamejo v trpežno prepletenost. Otroci radi pomagajo, ker je dotik volne igriv, odrasli vztrajajo, ker rezultat služi dolgo. Tako nastane oprema, ki gre od doma na pašo in se enako toplo vrne.